Identifikacija žrtev pobojev v času vojne
Šifra bilateralnega projekta: ARRS-BI-BA-2011/56
Oddelek: Inštitut za sodno medicino
Leto: 2012 – 2013
Ključne besede: povojni poboji, skeletni ostanki, identifikacija, biološki profil, ocenjevanje starosti
URL povezava
Na prostoru bivše Jugoslavije je do pobojev vojnih ujetnikov in prebivalstva prihajalo v času ob koncu II. svetovne vojne, podobno pa je na področju Republike Bosne in Hercegovine med zadnjo vojno v letih od 1992 do 1995 izginilo, oziroma je pogrešanih več kot 30 000 oseb in jih še vedno ni bilo najdenih več kot 13 000. Nekaj tisoč ekshumiranih oseb je še vedno v postopku ugotavljanja njihove identitete. Čeprav se je v tem procesu kot najzanesljivejša metoda pri ugotavljanju oziroma potrjevanju identitete neznanih oseb izkazala preiskava DNK, pa sama po sebi ni vedno in v vseh okoliščinah zadostna. Takšen je primer sekundarnih masovnih grobišč, v katerih se pogosto nahajajo med seboj pomešani in pogosto nepopolni oziroma le del skeletnih ostankov pogrešanih oseb, medtem ko se nahajajo ostali skeletni ostanki v nekem drugem grobišču. V primerih družin, v katerih je bilo pobitih več ožjih sorodnikov (bratov in sester), ki pa niso imeli potomcev, se izvid DNK analize lahko generira le na več sorodnikov v okviru družine. V takšnih primerih pa lahko le natančna antropološka preiskava skeletnih ostankov najdene osebe, omogoči osebno identifikacijo najdene osebe, kateri pripadajo skeletni ostanki. Med antropološko preiskavo skeletnih ostankov je zato potrebno določiti biološke značilnosti osebe, ki vključujejo spol, starost in telesno višino. Najpomembnejši parameter pri določitvi biološkega profila ekshumiranih oseb je ocena starosti osebe. Prav tako je težavno tudi določanje telesne višine žrtve, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da so skeletni ostanki med seboj pomešani in nepopolni, prav tako pa so skeletni ostanki pogosto v slabo ohranjeni, kar ocenjevanje naštetih parametrov še otežuje. Do danes so v R BIH primarno uporabljali metode za ocenjevanje bioloških parametrov oseb, ki so bile razvite na ameriški populaciji. Vendar številne objavljene raziskave kažejo na razvoj sekularnega trenda in razlik med populacijami, ki živijo v področjih na različnih geografskih širinah.
Namen projekta je razviti celovito metodo za ocenjevanje starosti, telesne višine in spola ekshumiranih oseb, ki bi bila specifična za bosansko-hercegovsko in slovensko populacijo., Preiskovane bodo osebe, katerih identiteta je bila potrjena s pomočjo DNK preiskave, kar bo omogočilo primerjavo ocenjene starosti z dejansko starostjo osebe ob nastopu smrti. Metoda za oceno starosti ob smrti bo razvita na podlagi posameznih metod, ki vključujejo analizo zob (ocena starosti s Prince-Ubelakerjevo metodo) in delov skeleta (ocena starosti na podlagi reber – Iscan-Lothova metoda in medeničnih kosti- Suchey-Brooksova metoda) in ocenjevanje spola ter telesne višine na temelju premerov glavice nadlaktnic in stegnenic, oziroma telesne višine na podlagi dolžine dolgih kosti udov s pomočjo regresijske analize.
S tem pripomogli k učinkovitosti postopkov identifikacije ekshumiranih posmrtnih ostankov pogrešanih oseb in prekinili z dosedanjo prakso empiričnega ocenjevanja biološkega profila skeletnih ostankov, ki je temeljila na znanju in izkušnjah osebe, ki je opravila antropološko analizo za sodno medicinsko presojo biološkega profila pogrešane osebe. Dobljeni rezultati bi bili pomembni tudi za potek sojenja obdolženim za vojne zločine na primer pred Mednarodnim sodiščem v Haagu, kjer se je že postavljalo vprašanje o ustreznosti uporabe obstoječe metodologije za ocenjevanje starosti žrtev v postopku identifikacije žrtev in njeni uporabnosti za bosansko-hercegovsko populacijo.
