Predstavitev
Forenzična antropologija je multidisciplinarna veda, ki združuje spoznanja fizične antropologije, arheologije, sodne medicine, forenzične odontologije, biologije ter kriminalistike.
Naloge
Za potrebe pravosodnih organov, policije in drugih državnih organov pomaga pri identifikaciji posmrtnih ostankov, ugotavljanju okoliščin smrti in obravnavi živih ljudi.
Metode dela forenzične antropologije so pomembna orodja pri obravnavi žrtev množičnih nesreč, množičnih pobojev, vojnih zločinov, pri odkrivanju posledic mučenja ter obravnavi žrtev nasilja in zlorab v družini in družbi.
Razvoj forenzične antropologije
V Evropi se je forenzična antropologija začela razvijati v okviru inštitutov za sodno medicino konec 19. stoletja. Področje dela forenzične antropologije je bilo sprva omejeno na obravnavo in obdelavo skeletiziranih ostankov trupel. Sčasoma se je področje dela razširilo na delo z deli trupel, pooglenelimi in drugače posmrtno spremenjenimi trupli ter živimi preiskovanci za potrebe ocene njihove starosti.
Da bi pri delu na področju forenzične antropologije dosegali čim boljše rezultate, je nujno potrebno oblikovanje skupin strokovnjakov z različnih področij, kot so sodna medicina, forenzična odontologija, arheologija, biologija in po potrebi tudi strokovnjakov z drugih področij.
Področja delovanja
- obravnava kraja najdbe trupla, ostankov trupla ali skeleta
- na prostem
- izkop s pomočjo tehnik forenzične arheologije
- razlikovanje med človeškimi in živalskimi kostmi
- rekonstrukcija okoliščin v času smrti ali prikrivanja trupla
- določitev posmrtnega intervala
- preučevanje poškodb, vzrokov za poškodbe ter vzroka in načina smrti
- razlikovanje posledic povzročenih po storilcih, živalih ali drugih dejavnikih v naravi (forenzična taphonomija)
- določitev biološkega profila človeških skeletnih ostankov, pooglenelih trupel, delov trupel in drugače poškodovanih človeških ostankov, ali močno gnilobno spremenjenih in razpadlih trupel: spola, starosti, višine in telesnega habitusa, rase ter porekla
- individualna identifikacija s pomočjo telesnih značilnosti, rtg posnetkov delov skeleta, zobozdravstvenih kartonov, metod molekularne genetike in drugih
- več dimenzionalna rekonstrukcija modela lobanje in obraza ter superpozicija fotografije na lobanjo kot pomoč pri identifikaciji posameznika
- identifikacija žrtev množičnih nesreč
- sodelovanje pri preiskavah zločinov zoper človečnost, genocida in povojnih pobojev
- prepoznava živih posameznikov
- ocena starosti (ugotoviti kronološko starost ali starostni interval posameznika, kar mladoletnim preiskovancem brez spremstva zagotavlja z zakonom določene ugodnosti, primerno obravnavo in zaščito. Podatek o starosti je pomemben npr. v primerih zagotavljanja azila, kazenske odgovornosti posameznikov, otrok zlorabljenih v primerih otroške pornografije, trgovine z ljudmi in ponarejanja starosti zaradi predčasne upokojitve, idr. Ocena temelji na strokovnih smernicah, ki so jih predlagale različne organizacije in združenja kot so UNHCR, FASE, WHO, EASO, AGFAD)
- prepoznava oseb po fotografijah in posnetkih obraza
Aktivnosti inštituta pred ustanovitvijo laboratorija
Še pred ustanovitvijo Oddelka za forenzično antropologijo v letu 2012 je inštitut sodeloval pri obravnavi skeletov najdenih na območju R Slovenije in množičnih grobišč žrtev pobojev po II. svetovni vojni (npr. Tezno (1999), Slovenska Bistrica (2001), Lesce (2006), Huda jama (2009), brezno pri Konfinu II (2010)).
Članstvo in izobraževanje
Včlanjeni smo v Forensic Anthropology Society of Europe (FASE), se redno izobražujemo, sodelujemo na mednarodnih kongresih ter delavnicah iz forenzične antropologije in razpolagamo z vsemi potrebnimi znanji, strokovnjaki ter opremo za uspešno forenzično antropološko obravnavo.